Ko je nemški polkovnik in načelnik štaba rezervne vojske, 36-letni grof Claus Schenk von Stauffenberg, hudo ranjen v Tuniziji, z enim očesom in eno roko ter tremi prsti na levici, 20. julija skušal ubiti Hitlerja, je dvomil o uspehu, saj so ga zmotili med pripravo na sprožitev bombe. Vedel je, da ima poskus prevrata malo možnosti za uspeh, saj bi kot atentator in hkrati vodja prevrata moral biti navzoč tudi v Berlinu, ki je bil od štaba v Vzhodni Prusiji oddaljen 500 kilometrov. Vedel je, da bi se tudi posrečen prevrat nujno končal le z brezpogojno kapitulacijo in zasedbo Nemčije. Zavedal se je temeljnega protislovja med ciljem – končati morijo – in sredstvom – umorom diktatorja. Vedel je, da tvega več kot zgolj svoje življenje in življenje svojih sodelavcev: ali se bo v nemško zgodovino zapisal kot izdajalec ali bo, če dejanja ne opravi, izdal lastno vest.