V nadaljevanju se je v imenu koalicije oglasil Branko Grims (SDS). Po njegovih besedah je cilj predlaganih sklepov in poročila dati jasen in nedvoumen impulz, da živimo v pravni državi, da želimo živeti tako, da bomo dejansko vsi pred zakonom enaki ne glede na to, koliko kapitala ima kdo in kje. Po Grimsovem mnenju predlagani sklepi odpirajo vprašanje, ali se bo še naprej dovoljevala koncentracija netransparentnega kapitala kot tisti ključ, ki v rokah drži večino slovenskih medijev, ali pa se ji bomo zoperstavili, saj je od tega odvisna tudi demokratičnost države. Po mnenju vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata je cilj vseh junijskih sklepov DZ omejiti in preprečiti nadaljnje neetično bogatenje posameznikov, iz vladnega poročila pa je mogoče jasno razbrati, da so se dejavnosti, ki so jih pristojnim institucijam naložili sprejeti sklepi, začele nemudoma izvajati in da so njihovi prvi učinki že vidni. V imenu SLS se je oglasil Andrej Fabjan in potrdil, da podpirajo te sklepe, vendar bi morala vlada nadaljevati aktivnosti, pa če ji to DZ naroči ali ne. Fabjan sicer dvomi v rezultat tovrstne obravnave, saj bi bila, kot je orisal, »vsebina poročila deležna drugačne obravnave s strani opozicije, če bi bila točka na dnevnem redu v normalnem obdobju«. SLS se pri tem ni mogla izogniti povezavi s Pivovarno Laško, saj na podlagi poročila urada za varstvo konkurence ugotavlja, da so imeli prav, da problem ni samo v Pivovarni Laško, Istrabenzu in Merkurju, ampak da gre za širšo problematiko. Zanimivo je tudi stališče Vilija Rezmana, ki je v imenu poslanske skupine DeSUS – slednja je nekaj časa z eno nogo v opoziciji – načelno podprl boj proti tajkunom, saj je treba nepošteni tajkunizaciji »pristriči peruti«. Vendar pa dvomi o učinkovitost parlamentarnih sej o tajkunih, predlagani sklepi pa so po njegovo prazni.