Besedilo ima uvod, naslovljen na kranjske stanove, in tri vsebinske dele. Prvi del piše o tekočem alkaestu. Drugi del obravnava aurum potabile. Tretji in glavni del pa je razprava o kamnu modrih, napisana v obliki polemike z Jakobom Dobrzenskim, znamenitim češkim zdravnikom, naravoslovcem in alkimistom. Ta se je rodil leta 1623, umrl pa leta 1697, oboje v Pragi, in je bil tako Rainov sodobnik. Že njegov oče se je ukvarjal z alkimijo. Jakob je študiral v Pragi in na slovitih italijanskih univerzah, za doktorja zdravilstva pa je bil promoviran leta 1663. Naslednje leto je začel predavati na univerzi, bil je večkrat dekan in rektor. Kot pristaš »očeta modernega zdravilstva« Paracelsusa je imel nemalo težav, omejevali so ga v zdravniški praksi in preganjali kot alkimista, tako da je moral v Pragi petkrat seliti svoje laboratorije. Povezoval se je s širokim krogom somišljenikov, zlasti iz Italije. Zaradi plemenitega značaja, modrosti in pobožnosti je užival velik ugled. O njegovi iščoči in razmišljajoči naravi pa priča dvom, ki ga je kljub obsedenosti z alkimijo izrazil leta 1675, ko je po mnogih neuspelih poskusih napisal o tem delo, ki dvomi o smiselnosti takšnega početja in vsebuje v naslovu iste tri besede kot Rainova polemična knjižica: Praeservativum universale naturale.