Po zadnjem preštevanju velika večina članic unije podpira komisijin predlog o začetku pogajanj s Češko, Estonijo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Ciprom, manjšina pa še naprej vztraja pri načelu skupnega štarta vseh ali skoraj vseh kandidatk (nekatere izločajo Slovaško zaradi slabe ocene iz demokratizacije). Večina držav EU podpira tudi francosko zamisel o vzpostavitvi nekakšne evropske konference, ki naj bi za isto mizo pripeljala vse kandidatke ter jim dala možnost razpravljati o vrsti vprašanj, vendar ne o širitvi in notranji politiki EU. Toda skupina članic dvomi o smiselnosti takšnega foruma, za najbolj sporno pa se je izkazalo vprašanje, ali naj na konferenco povabijo Turčijo, ki po mnenju nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla v ta okvir ne sodi. Francoski predlog evropske konference zajema tudi Turčijo, po drugi strani pa so vse države EU enotne, da Ankara ne izpolnjujejo pogojev za članstvo in kot taka nima možnosti pridružiti se pogajanjem. Kako drugačen je položaj Turčije v primerjavi z ostalimi kandidatkami, priča že dejstvo, da se je Evropska komisija obvezala vsako leto pripraviti novo oceno srednjeevropskih držav, medtem ko o čem takem v primeru Turčije, ki jo je komisija negativno ocenila leta 1989, v EU niti ne razmišljajo. Kaže pa, da bo komisija s ponovnim ocenjevanjem kandidatk nekoliko pohitela in jih pripravila že prihodnje poletje, kot je dejal predsedujoči ministrskemu svetu EU luksemburški zunanji minister Jacques Poos. To naj bi potrjevalo zavezo, da proces širitve zajema vse kandidatke, da iz njega nobena ne bo izločena in da se bo vsaka vključevala individualno.