Zaradi povezanosti s političnim krilom Ire so ga pozneje zaprli še enkrat. »V zaporu Long Keish sem pobliže spoznal Gerryja Adamsa in Bobbyja Sandsa.« Odsedeti bi moral šest let, a so ga predčasno izpustili. Ves čas, ko je bil v zaporu, je pisal aktivistična besedila o pravicah ujetnikov, predvsem pa dolge in jezne politične traktate o razmerah na Severnem Irskem. Ko je znova okusil svobodo, je na Queen's University vpisal politične vede in zgodovino. Koliko je njegova osebna politična zgodovina pogojevala vsebine filmov, ki jih je posnel oziroma za katere je spisal scenarije? So ga dogodki, ki jih je doživel, preganjali? »Ne morem reči, da so me preganjali. Zagotovo pa sem iz neke notranje nuje posnel film Sin neke matere ( Some Mother's Son ), kajti hotel sem povedati zgodbo o irski zaporniški gladovni stavki iz leta 1981. Želel sem, da bi ljudje razumeli žalost in pomisleke družin, katerih otroci so se odločili za skoraj gotovo smrt.« Po premieri filma je britanski tisk njegov prikaz in razumevanje tragedije desetih jetnikov, ki so se zaradi idealov Irske republikanske vojske izstradali do smrti, močno kritiziral. Označili so ga celo za irskega nacionalista. Ups. Ob zadnji besedi nezadovoljno namršči čelo in prestreže pogled spraševalke, ki poskuša v zadregi pogled zapičiti v rdeči naslonjač, na katerem sedi sogovornik. Napetost njegovih zategnjenih ustnic popusti: »Glejte, hotel sem povedati zgodbe, ki so se skrivale za dogodki v Long Keishu. Hranim obsežno in natančno dokumentacijo iz tistega časa in pripravljen sem jo pokazati vsakomur, ki dvomi o resničnosti dogodkov iz mojega filma. Tujcu ni lahko razumeti razvoja večdesetletnih spopadov na Severnem Irskem. Med dvomesečno gladovno stavko sem bil dejaven kot novinar, pisal sem članke, zakaj je pomembno, da zaporniki v Mazu ali H-Blocku, kot smo v slengu rekli Long Keishu, dobijo status političnih zapornikov, zakaj naj jim omogočijo, da nosijo civilna oblačila in ne uniform … Zato so morilci večkrat potrkali na vrata mojega doma. Bil sem pravkar poročen, imel sem hčer, staro šest mesecev. Postalo mi je jasno, da bom, če ostanem v Belfastu, hitro postal tarča britanskih specialcev. Pograbil sem ženo in dojenčka in odleteli smo v New York.«