Ta primer je prelomnica v medicini, hkrati pa je povzročil resne etične razprave o vlogi znanosti na področju asistirane reprodukcije. Vodilna strokovnjaka dvomita o pravilnosti odločitve, da se pomaga materi imeti otroka, ko pa bo vsak čas podobno kot njena sestra podlegla bolezni, pred katero je hotela obvarovati svojega otroka. To pomeni, da otroka čez nekaj let ne bo zmožna niti prepoznati, sta zapisali porodničarka in ginekologinja Dena Towner in bioetičarka Roberta Leowy, obe s Kalifornijske univerze v Sacramentu v uvodniku k študiji. Taka odločitev po eni strani pomeni etično odgovorno vedenje, saj zagotovimo spočetje otroka, ki ni nosilec materine genetske predispozicije, po drugi strani pa neodgovorno, saj mati spočenja otroka, za katerega skoraj zagotovo ne bo mogla skrbeti.