Pri nas je postalo že moda, da se za vsako dejanje katerekoli parlamentarne stranke reče, da je morda sporno, a povsem legitimno. Če je legitimnost z vsakokratnimi družbenimi razmerji posredovan "naravni" občutek za pravne temelje in pravičnost, medtem ko je legalnost "zgolj" spoštovanje predpisane procedure sprejemanja družbenih odločitev, potem je obnašanje združene liste neutemeljeno in nepravično, torej nelegitimno, čeprav legalno. Ne glede na kasnejše bolj ali manj iskrene poskuse spremeniti oziroma popraviti denacionalizacijski zakon, se stranka, ki je omogočila njegovo sprejetje, ne more otresti soodgovornosti zanj tako, da s prstom kaže na domnevno dvolično obnašanje liberalnih demokratov. Gorečnost spreobrnjenega grešnika je vedno malce neokusna. Združena lista ima dovolj intelektualnega potenciala, da se povsem zaveda pravnega dejstva, ki ga pomenijo odločbe ustavnega sodišča, s katerimi je to dokončno onemogočilo bistvene spremembe veljavnega koncepta denacionalizacije, tudi in še zlasti pri vprašanju denacionalizacije cerkvenega premoženja. Ta "možganski trust" pa se očitno enako dobro zaveda tudi tega, da pri nas še ni razvite pravne kulture, ki bi dala temu dejstvu ustrezno javnomnenjsko veljavo. Zato z malone zlobno zagrizenostjo ponavlja, da Drnovšek "daje" Cerkvi gozdove, čeprav naj bi bila zadeva politično in pravno sporna. Politično brez dvoma, pravno pa ne več - ker nad ustavnim sodiščem ni nikogar, ki bi lahko razsojal o pravni spornosti njegovih odločitev.