Pozabite. Bushev državni sekretar je pred vojno v Sloveniji prišel v Beograd z zahtevami po ohranitvi enotne države in s sporočilom o politični podpori zvezni vladi. Po vojni so enostavno dvignili roke in vse skupaj prepustili Evropejcem, danes, ko je vse zavoženo, pa se znova delajo pravičnike in zahtevajo odpravo embarga. ZDA bi lahko takšen razvoj dogodkov preprečile, če bi ukrepale pravočasno in pravilno. Sedaj se gredo igrico; če kaj predlagajo ZDA, to zaustavijo evropske države, če kaj predlagajo Evropejci, to blokirajo ZDA. Nobeden od evropskih politikov ni tako neumen, da bi svoje vojake izpostavljal napadom Srbov, če bi se Američani odločili za obsežnejše bombardiranje. Američani pa si lahko privoščijo diplomatsko skrajna stališča prav zato, ker njihovi vojaki čepijo daleč od nevarnosti. Svoje vojake so raje kot v Bosno poslali v Somalijo in na Haiti. Tudi to je dvolična politika, ki je odvisna od notranjepolitičnih razmerij v posameznih državah. Ni največja težava v tem, da Zahod ni posegel v Bosni; težava je v tem, da je, tudi s priznavanjem novih držav, kakršna je Bosna in Hercegovina, zbudil pričakovanja, ki jih ni mogoče izpolniti. Vojaško vodstvo bosanskih Srbov in jugoslovanske armade je zato pravilno presodilo, da jim Zahod kljub občasnim napadom pravzaprav ne more nič.