Prav napovedi varnostnih služb, predvsem ameriških, da bi teroristi po 11. septembru utegnili napasti še kakšen cilj, kjer plapolajo rdeče-belo-modre, z zvezdicami posute zastave, so povzročile uvedbo poostrenega varnostnega režima tudi na Prešernovi ulici. In to kljub temu, da je zaradi skromne pomembnosti tukajšnjega ameriškega predstavništva v primerjavi s številnimi drugod po svetu in neznatne vloge Slovenije na svetovnem političnem prizorišču malo verjetno, da bi si sovražniki ameriških globalnih interesov za tarčo izbrali prav diplomatsko predstavništvo v Ljubljani. V tem duhu je ne nazadnje mogoče razumeti tudi stališče sveta za nacionalno varnost RS, ki je nekaj dni po napadu na dvojčka WTC in Pentagon ugotovil, »da je neposredna ogroženost Slovenije s terorističnimi dejanji izredno majhna«. Namestnik generalnega direktorja policije Andrej Anžič je opozoril, da posredna nevarnost vendarle obstaja. Kot pravi, ni mogoče govoriti o popolnem prenehanju nevarnosti napada na ljudi, premoženje ali konzularna predstavništva ZDA, če v štirih mesecih ni bilo nobenega novega terorističnega dejanja, naperjenega proti tej državi ali njenim državljanom, saj izkušnje iz preteklosti kažejo, da teroristi delujejo v daljših časovnih intervalih. Po njegovih besedah bodo preventivne varnostne ukrepe za zaščito veleposlaništva in predstavnikov ZDA pri nas izvajali vse dotlej, dokler bo potrebno oziroma bodo hipotetično obstajali razlogi, ki so pripeljali do okrepljenega varovanja. Potek zdajšnjega političnega dogajanja v svetu pa več kot očitno razkriva, da se to še ne bo zgodilo v prav bližnji prihodnosti in da utegne biti Prešernova pod policijskim drobnogledom še vrsto let.