lej, ki je bil ustanovljen leta 1965 kot naslednik tradicije petja v moški zasedbi. Od vsega začetka ga vodi neutrudni zborovodja Zdravko ratnega cerkvenega pevskega Klanjšček. V nekaj letih se je zbora Rupa-Peč in ga uspešno zbor razvil v kvalitetno pevvodil 44 let. Z zborom je sko telo, s katerim se je Zdravko Klanjšček leta 1967 udeležil Mednarodnega tekmovanja Cesare Augusto Seghizzi v Gorici in dosegel v polifoniji in ljudski pesmi drugo mesto. Udeležil se je dvakrat tekmovanja pevskih zborov Slovenije v Mariboru in prejel bronasti kolajni. V letih delovanja je zbor posnel ploščo in štiri kasete. Z zborom Mirko Filej in zborom Rupa-Peč je gostoval na Primorskem, Koroškem, v Milanu, med rojaki v Belgiji in v Berlinu. Snemal je za tržaški, koprFoto DPD ski in ljubljanski radio. se Zdravko naštudiral vrsto nabožnih, Občasno umetnih in ljudskih pesmi in Klanjšček posveča tudi sklauspešno nastopal na do- dateljevanju. mačih prireditvah, na vsako- Še danes si Zdravko Klanjšček letni Cecilijanki, na reviji Pri- prizadeva, da bi s pevci dosegel dovršeno izvajanje in s morska poje in drugje. Ena nepogrešljivih skupin na tem oplemenitil naše bogastGoriškem pa je prav gotovo vo, slovensko narodno in moški pevski zbor Mirko Fi- umetno pesem. Od tistega časa je ne le na Goriškem prišlo do korenitih zgodovinskih preobratov in izrazitih družbenih sprememb. Preštevilnih članov prvih odborov in dobrotnikov pa ni več med nami. Skoraj vsi so že odšli. -Prosim navzoče, da vstanejo, da jim posvetimo minuto molka. Tudi KD je postal potreben prenove, ki bi ustrezala zahtevam novega časa. V povsem drugačnih zgodovinskih in družbenih okoliščinah so se pripadniki mladih generacij zavzeto in odgovorno lotili dela in danes stoji na Drevoredu XX. septembra posodobljeno večnamensko kulturno središče: Kulturni center Lojze Bratuž. “Surova amuzična sila je uničila nosilca visoke umetniške vrednote,” je ob dvajsetletnici njegove smrti zapisal moj oče. “Mladega slovenskega skladatelja in pevovodjo je uničila telesno, ker ga duhovno ni mogla. /.../ Ob smrti Lojzeta Bratuža so ’zabučale naše gore, naši lesi’.” Danes, po sedemdesetih letih, je spomin nanj še prav tako živ. Ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost v teh naših krajih, ki so bili priča tolikega nasilja in takega gorja. Vemo pa, da smo se skozi našo svojsko in težko zgodovino reševali s kulturo. “Goriška je vedno dajala znamenite prispevke slovenski kulturi”, citirala sem zopet svojega očeta. Naši predniki so v skrajno neugodnih družbenoekonomskih razmerah gradili šole in kulturne domove. Naše družine so se od nekdaj spopadale z neverjetno težkimi odpovedmi zato, da je vsaj eden od otrok lahko študiral. Kulturna tradicija je globoko zakoreninjena v naši zavesti. S kulturo se bomo varno in gotovo reševali tudi v bodoče. In ne pozabimo: slovenski primorski ljudje so se prvi v Evropi uprli fašizmu. Vemo, da imamo v sebi samozavest, upravičen ponos in neslutene vire energije. “Uporno sem viharjem kljubovala”, je po vseh strašnih preizkušnjah zapisala Ljubka Šorli Bratuževa. “Če dvajsetletni pritisk našega naroda ni strl, ga tudi morebitni viharji v bodočnosti ne bodo zlomili”, je v slavnostnem govoru ob otvoritvi KD dejal dr. Anton Kacin. Gojimo te vrednote, ne pozabimo na vse, ki so nam zgradili ta prelepi kulturni hram, čuvajmo ga in pojdimo vedro in pogumno Bog daj kar se da številnim obletnicam naproti. Marija Kacin