Prišla je pomlad in iz južnih krajev so se vrnile lastovke. Ker pa ni bilo več košatih drevoredov in streh starih mestnih hiš, pod katerimi so gnezdile, mesta niso prepoznale in so odhitele naprej. Poletni nevihtni oblaki so zaman iskali visoke zvonike cerkva in vitke minarete, kamor bi lahko izpraznili svoj električni tovor. Niso jih našli, zato so odjadrali nazaj med samotne gorske vrhove. Jesenski vetrovi, ki so se zbrali z vseh strani, niso več našli starih opečnatih dimnikov, iz katerih bi se kadilo; v take so se najrajši zaganjali in ponagajali ljudem. Ob rečnem bregu tudi ni bilo zaljubljencev, ki bi jim lahko mršili lase. Hiše so bile mrtve in obale prazne. Zato so žalostno tulili okrog golih zidov.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Prišla priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomlad pomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
iz iz predlog; rodilnik
južnih južen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
krajev kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vrnile vrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
lastovke lastovka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Ker ker podredni veznik
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
več več splošni prislov; primernik
košatih košat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
drevoredov drevored samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
streh streha samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
starih star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
mestnih mesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
hiš hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pod pod predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
gnezdile gnezditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
prepoznale prepoznati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
odhitele odhiteti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
Poletni poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nevihtni nevihten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
oblaki oblak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zaman zaman splošni prislov; nedoločena stopnja
iskali iskati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
visoke visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
zvonike zvonik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
cerkva cerkev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
vitke vitek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
minarete minaret samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kamor kamor podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
izpraznili izprazniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
električni električen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
tovor tovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
našli najti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
zato zato priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
odjadrali odjadrati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
med med predlog; tožilnik
samotne samoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
gorske gorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
vrhove vrh samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Jesenski jesenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
vetrovi veter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zbrali zbrati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; rodilnik
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
več več členek
našli najti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
starih star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
opečnatih opečnat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
dimnikov dimnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kadilo kaditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
v v predlog; mestnik
take tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
najrajši najraje splošni prislov; presežnik
zaganjali zaganjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
ponagajali ponagajati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ljudem človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
Ob ob predlog; mestnik
rečnem rečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
bregu breg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
zaljubljencev zaljubljenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
mršili mršiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
lase las samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Hiše hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
mrtve mrtev splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
obale obala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
prazne prazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Zato zato priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
žalostno žalostno splošni prislov; nedoločena stopnja
tulili tuliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
okrog okrog predlog; rodilnik
golih gol splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
zidov zid samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Zgodbe Sinjega ptiča
avtor: Milan Petek