David je sunkovito zasukal volan in pohodil plin, da se je njegov turbomobil obrnil skoraj na mestu. Kljub školjkastemu sedežu in varnostnemu pasu je z glavo silovito butnil v stransko okno kabine, bilo mu je, kot bi ga kak boksar zadel s pestjo. Ni čutil bolečine, hlastno je popravljal smer opletajočega vozila, ki je mnogo prehitro drvelo skozi drevored. Cesta je bila zaradi ETM-alarma popolnoma prazna, čudno pa je bilo, da ni bilo videti niti nobene želve, kot so v žargonu pravili oklepnim vozilom obhodnih patrulj. Drevoreda je bilo nenadoma konec, cesta se je tu razcepila na dva kraka oh, bog, kam pa zdaj? David je nagonsko zavil levo in nenadoma tik pred seboj zagledal goreče razbitine neke želve. S skrajnim naporom se jim je izognil, divje zavrl, njegov dvosed je zaneslo levo, nato desno, naredil je polkrog, silovito treščil v dva kontejnerja za smeti, nato še v vogal zidane ograje in končno obstal.