V teh desetih letih so ustavo že dvakrat popravljali oziroma spreminjali, zdaj se pripravlja tretja obsežnejša revizija, ki bo, kot kažejo predlogi, zajela skoraj trideset njenih členov. Kako globok rez bodo poslanci tokrat napravili, je odvisno od zdajšnje 24-članske ustavne komisije pod taktirko Boruta Pahorja. Med njimi so samo štirje člani iz (za zdaj še) bolj slavne Bučarjeve komisije, Pahor, Potrč, Anderlič in Battelli. Njeno delo bo zagotovo lažje. Na voljo ima več časa (vsaj do sprejema v EU), sama teža predlaganih sprememb je manjša in nobene med njimi ni, ki bi bila neposredno povezana z ideološkimi oziroma nazorsko vrednostnimi pogledi. Poleg tega stranke z eno ali morda dvema izjemama v to komisijo niso poslale svojih najbolj jezično udarnih poslancev. Kljub temu ne gre pričakovati, da bodo kar tako iz rok spustile priložnost za različna trgovanja z interesi, ki niso nujno povezani s predlaganimi ustavnimi spremembami. Del polpretekle zgodovine se bo tako verjetno ponovil, vendar v zapiskih razprav Pahorjeve ustavne komisije, ki jih bodo v zborniku morda izdali čez deset let, gotovo ne bo toliko dramaturških zapletov in zgodbic, kot jih je v zapiskih Bučarjeve komisije.