Sodobna dramaturgija razlikuje: izhodiščno besedilo, ki je rezultanta izborov in formulacij avtorja (bralec raziskuje njegov realni kulturni, zgodovinski, ideološki kontekst); besedilo napisanega prevoda, ki ga konstituira bralčevo domišljijsko konkretiziranje; dramaturško (še vedno virtualno) besedilo, katerega cilj je uprizoritev (značilni so npr. dramaturški rezi, popravki ipd.); uprizoritveno (režijsko) besedilo, ki je namenjeno odrskemu preskusu; (konkretizirano), uprizorjeno, odrsko izjavljano besedilo, ki ga bere (gleda, posluša) gledalec (in razlikuje mikrosekvence, ritme, količinske in kakovostne premike). Pavis 1987, 420421. Prim.: “Uprizoritveni tekst (theatrical text) ne označuje več dramskega literarnega besedila, ampak bolj tekst gledališke uprizoritve (testo spettacolare). Zasnovan je kot zapletena mreža (complex network) raznovrstnih znakov, izraznih sredstev ali dejanj, s čimer se vračamo k etimološkemu pomenu besede tekst, ki vključuje pojem teksture, nečesa stkanega”, in je sestavljen iz več “delnih tekstov” (testi spettacolari parziali), med katerimi je tudi avtorjevo besedilo (Marco de Marinis 1987, 100; prev. Hrvatin 1996, XVI). Prim.: “Uprizorjeno besedilo (stage-text) je, kar poslušamo, ko gremo gledat dramo v gledališče ali v dramski studio, učilnico, šolsko halo ali drugam. Vsaka uprizoritev dramskega besedila, ki poteka v živo in ki ima jasno označen odnos med izvajalci in občinstvom (z ločitvijo odra od avditorija, kot na primer v tradicionalnem gledališču, ali s preureditvijo stolov v razredu v polkrog/krog) sodi v to kategorijo.” (Hornbrook 1991, 53) Gl. tudi Schechner 19942, 72.