Smešna je že sama situacija: doma narejeno pohištvo se tik pred poročno pojedino začne sesedati in razpada dobesedno pod zadnjicami gostov. Glavni igralci so pod vodstvom profesorice Vere Bizjak ustvarili dramsko igro, v katero niso posegli z opaznimi dramaturškimi prijemi, temveč so dosledno sledili besedilu. Opazno je bilo tudi ustvarjanje občutka napetosti in nelagodja, ki ga rešujejo s kapljico rujnega vina. Goran Vute se je s svojo pojavo prepričljivo spojil z vlogo zaščitniškega, godrnjavega, a nič hudega mislečega ženinega očeta, ki si želi z zgodbicami iz preteklosti zabavati navzoče, vendar ob tem ostajajo hladni. Posebej dobra je bila Ana Dolinar v vlogi mlade, občutljive, naivne Neveste, ki je ravno prav vzvišena, ukazovalna in zagledana vase. Ženin Gasan Osojnik je moški, čigar moto je: sam svoj mojster. Zapeljiv in privlačen je tudi Aleš Benet kot Prijatelj. Prav tako nas s svojo nerodnostjo prepriča Mitja Lovše kot pohleven mož, s svojim šarmom in ostrim jezikom pa Danijela Vukovič kot njegova žena. V predstavi je mogoče prepoznati marsikateri stereotip slovenske kulture: nagnjenost k alkoholu, nevoščljivost, skromnost, strah pred tem, kaj bodo rekli sosedje... Skratka, igralci so kljub mladosti pokazali igralsko zrelost, smisel za igranje.