O nominaciji: Postopek nominacije bi me lahko spravljal v zadrego: to se zdi dramaturški prijem, da bo javnost z večjim užitkom sledila tekmi do trenutka, ko bo razglašeno, kdo je zmagovalec in kdo poraženec. Pa saj nisem jaz tisti, ki tekmuje! Čeprav je bilo izpostavljeno moje ime, je v areni ali na odru Prešernove nagradne igre moja knjiga Kratki časi, z vsebinsko oznako v podnaslovu: Trst iz žabje perspektive. Iz Trsta gledano se mi zdi imenitno že to, da so moje delo vzeli v igro, da ga ne spregledajo in zamolčijo. Boj med slovenskimi literati je bolj ali manj pošten, poln spletk, prekupčevanja z dušami, poln stanovske zavisti: kot na drugih področjih in drugod po svetu. Moj otročji Marko mi je tudi v tej skrivalnici v veliko zadoščenje. Ko so knjigo moji ljudje s svetim občutkom jemali v branje (zdaj je že razprodana), sem bil drugič vzet v nebesa. In če mi prešerna(!) nagrada pripade ali ne, tam ostanem. Važen je občutek, da ostaja stvar, v katero verjameš, v igri.