Poleg novitete, ki je koncert obogatila, smo kot dodatek poslušali še en nenavaden programski prispevek: stavek za godalni kvartet Antona Weberna. Ta nepričakovani dodatek je bil kot pika na i po izvedbi Godalnega kvarteta v a-molu, op. 132 Ludwiga van Beethovna. Ne zato, ker bi bilo mogoče Beethovnu kar koli dodati, marveč zaradi občutka, ki ga Beethovnova glasba velikokrat ponuja. In to je občutek svobodnega duha, ki najde modrost v čistih, abstraktnih zvočnih odsevih. Haydnov Godalni kvartet v G-duru, op. 76, št. 1 je v prvem delu koncerta izžareval lahkotnost godalnega zvoka, Beethoven je iz zvokov, ki bi jih lahko slišal tudi Webern, dosegel dramaturški lok, vreden velike simfonije.