Po besedah programskega direktorja SMG Tomaža Toporišiča sodi uprizoritev Weissove drame v repertoarni niz odrskih refleksij zgodovine 20. stoletja, v ospredje pozornosti pa postavlja tematiko človekovih pravic. Režiser Matjaž Pograjc je na včerajšnji predstavitvi dejal, da so s študijem začeli že pred dvema letoma in so ga dvakrat za daljši čas prekinili. Sam se je skušal izogniti posnemanju znamenite Brookove uprizoritve in čim bolj opreti na lastno domišljijo ter ustvarjalno sodelovanje z igralci in glasbeniki (tokrat še posebej z Olgo Kacjan v vlogi dramaturške sodelavke oziroma »poročevalke dnevnega raporta«). Z igralci, ki si ne morejo pomagati s tehniko psihološkega realizma, so se skušali približati razpoloženju ljubiteljske gledališke skupine, ki s srcem oblikuje zgodovinske osebnosti Marata, de Sada idr. Vzdušje ljubiteljstva razvija tudi glasba Čomp, ki istih skladb nikoli ne zaigrajo enako in ki ves čas vzdržujejo napetost in strah akterjev pred nepredvidljivim. Olga Kacjan je opozorila na novo odrsko pisavo glasbene drame ter na igralske in pevske interpretacije, ki izvirajo iz skupnega vira. Željko Hrs, ki bo nastopil v vlogi Duperreta, pa na pomanjkanje podatkov o »charentonskih norcih«, ki oblikujejo zgodovinske osebnosti. Sam si je pomagal s fizično deformacijo, glasbo Čomp ter posebno gibalno in ritmično energijo, s katero je izoblikoval svoj lik v smeri na silo ukročenega erotomana.