Kdor je spremljal obnašanje španskih policijskih oblasti, zlasti specialnih protiterorističnih služb, je lahko opazil zanimivo dramaturgijo dogodkov, ki so sledili po oznanilu baskovske teroristične organizacije Eta, da prekinja enostransko razglašeno premirje. Tatvina več kot osem ton industrijskega eksplozija v Bretaniji je nakazovala eksplozijo: španski policijski minister je napovedal Madrid. Čez dober mesec in pol dramaturške napetosti sta v španski prestolnici eksplodirala avtomobila bombi ter ubila visokega častnika španskih policijskih sil Garcío. Pogreb je bil žalosten in spektakularen. Terorizem je vsekakor kontraproduktiven, saj je bilo že takoj po Francovi smrti jasno, da Etino orožje ne bo popeljalo Baskije med svobodne evropske države. Kombinacija, ki so jo v zadnjem letu uveljavili baskovski narodnjaki politični boj narodnjaške fronte iz Lizarre ter tiha grožnja Etinega premiera je prišla prav tudi vladajoči ljudski stranki premiera Aznarja. Napovedi, da Eta ne misli resno in da so narodnjaki (HB, PNV in IU) le kamuflaža, so se ob eksplozijah na madridskih ulicah preprosto uresničile. Ne glede na tragične posledice atentatov v boju izrabljajo tudi posledice, ki jih boj pušča med ljudmi. Premier Aznar je odločen: teroriste bodo uničili s policijskimi metodami. Podpirajo ga Francija, Nemčija, Velika Britanija, celo administracija v Evropski uniji. Rahli vetrovi sprememb, ki dišijo po spremembi španske ustave, so v Franciji glede Baskov, Bretoncev, Oksitancev in Korzičanov še zelo v znamenju ene lastovke. Španski demokrati so bolj odločni, čeprav premier Aznar odklanja možnost revizije španske ustave. Toda druge politične stranke, na primer socialistična PSOE, ne izključuje izboljšav Magne Carte, saj se vse pogosteje govori o federalni ureditvi Španije, pa ne le v narodnjaških krogih Katalonije, Balearov, Galicije in Baskije, torej v tako imenovanih zgodovinskih pokrajinah. Napovedi, da bo Španija čez nekaj let ena od najbolj decentraliziranih držav Evropske unije, so zelo realne ter praktične.