Ključni element arhitektove rešitve pa je »enopotezni delovni objekt«, kakor ga je poimenoval avtor sam. Gre za posebej skonstruirano mizo-počivalnik-konferenčni pult, z vgrajenim računalnikom in lučko, mestoma trd, mestoma oblazinjen, vendar nadvse kompakten pohištveni element. V izhodišču je delovno mesto za administratorja, z manjšimi premenami pa služi še kot govorniško mesto, sestajalna točka, študijski prostor, banketna miza… Oblikovno je potegnjen proti zunanjosti prostora, težišče ima namreč pri vhodu v pisarno, v diagonali proti panoramskemu razgledu iz prostora pa se dviguje njegov konzolni del. Tako ustvarja dramaturško napetost med interierjem in eksterierjem. Kljub kompaktnosti torej predstavlja dinamični moment arhitektove zasnove. Jeza se je odločil za izjemno malo dopolnil k temu elementu, zato zastopa ta element njegovo ljubezen do kompleksnosti oblike in funkcije, kar ga legitimira kot raziskovalca bistvenega v bivanju v prostorih. Takšna je tudi njegova izbira barv: pisarna društva je odeta v sivo, skorajda monokromatsko, ki jo v odtenke polagajo le različni materiali in teksture. Siva je nenazadnje osnovna barva urbanega miljeja, v katerega je odprta pisarna.