Bolezenska znamenja so pogosto najbolj izražena pri govedih, še zlasti pri kravah molznicah. Po koncu inkubacije, ki traja od 2 do 14 dni po okužbi, se goveda začno močno sliniti, temperatura se jim dvigne do 41 stopinj, žalostna so in nehajo jesti, krave dajejo manj mleka ali ga povsem izgubijo, breje pa lahko zvržejo. V gobcu, po nosnicah in okoli njih, po vimenu, svitku in parkljih se pojavijo mehurji, ki so napolnjeni z bistro tekočino. Sprva so majhni, v velikosti pšeničnega zrna, pozneje, npr. v gobcu pa lahko presežejo velikost oreha. Prav kmalu se razpočijo in za seboj pustijo živordeče in zelo boleče razjede, ki se jih v začetku držijo delno odluščeni mehurji. Tako prizadeta goveda ne morejo jesti in močno shujšajo. Boleči so tudi mehurji, razjede in razpoke na parkljih, zato živali nerade hodijo in šepajo. Včasih se posamezni parklji sezujejo. Bolezen se zelo hitro razširi na vse dovzetne živali na kmetiji in če se hitro ustrezno ne ukrepa, tudi v bližnjo in daljno okolico. Govedo bolezen v veliki večini lahko preboli, opomore pa si ne še dolgo po bolezni in postanejo klicenosci, ki še naprej širijo okužbo. Mlada teleta lahko nenadoma poginejo.