Rusija na Zahodu nima zvestejšega zaveznika od Nemčije, ki je Moskvi v minulem burnem desetletju stala ob strani v vsaki krizi. Zdaj pa pomalem popuščajo tudi nemški živci. Zadnji veliki kredit, tri milijarde dolarjev, ki ga je Bonn pred dvema letoma namenil Moskvi, naj bi po ocenah strokovnjakov Rusi večinoma potrošili za plačevanje zaostalih državnih plač in ne za gospodarske reforme. Tuji državniki so vse bolj prepričani, da je prav Boris Jelcin, briljantni politik, ki pa ga ekonomija dolgočasi in ki je nagnjen k, milo rečeno, presenetljivim rotacijam v svojem kabinetu, pomemben krivec za zanemarjanje poslovnih razmer. Država ni sposobna pobirati davkov in zagotavljati normalnih pogojev poslovanja tujim podjetnežem, zato imajo Nemci v Rusiji sicer še vedno kakšnih dva tisoč skupnih vlaganj, toda podatki iz leta 1996 pravijo, da je v primerjavi z letom 1990 v državi ostala samo še tretjina nemškega zasebnega kapitala. Boris Jelcin iz Bonna kljub temu ne bo odšel praznih rok, kanclerjev predstavnik za tisk je že pred dvodnevnim obiskom napovedal, da bo Nemčija podprla Rusijo vsaj pri Mednarodnem denarnem skladu. Kancler Kohl je Moskvi še vedno hvaležen, da je dovolila združitev Nemčije, ruska stabilnost pa je ena najpomembnejših postavk v zunanjepolitični doktrini sedanje vlade. Toda Boris Jelcin, ki ima navado pri večerji odstavljati pri zajtrku postavljene ministre, naj bi tokrat za spremembo slišal tudi nekaj očitkov.