V ponedeljek, ko to poročam, pa je položaj na Vipavskem takšen: Kmetje ob podpori ljudi iz politike (največkrat se omenjata imeni poslanca SLS Branka Tomažiča in direktorja kmetijske svetovalne službe Borisa Ježa) verjamejo, da gre za pravično stvar in vztrajajo na dvorišču Agroinda. Predstavniki večjih lastnikov so sestavili seznam štirih kandidatov za nov nadzorni svet družbe (dosedanje člane Alda Boškina, Jožeta Jesenka, Milana Saksido in Branka Strgarja naj bi zamenjali Edvard Abram, Boris Jež, Miloš Pešič in Franc Živec), ki bi ga morala izvoliti skupščina delničarjev. Protestirajoči zadružniki vztrajno ponavljajo zahtevo, da mora biti skupščina sklicana čimprej, medtem ko direktor Igor Blažina s podporo sedanjega nadzornega sveta vztraja, da skupščine ne more sklicati, dokler mu ne dovolijo vstopa v podjetje. »Pričakovati, da bom skupščino sklical iz gostilne, se mi zdi nerazumno,« meni Blažina, ki dodaja, da je šel v petek pred protestnike s tremi razlogi. »Želel sem se pogovoriti z Bogdanom Godničem, ki se je odločil za gladovno stavko, da bi ga prepričal, naj ne ogroža svojega zdravja, vprašal sem jih, ali mi dovolijo vstop v podjetje, da podpišem virmane za izplačilo plač delavcev, in prav tako sem jih vprašal, ali mi dovolijo v podjetje, da podpišem virmane za izplačilo mesečnega obroka za grozdje letnika 1998. Vstopa mi niso dovolili. Preprečili so mi ga tam zbrani zadružniki, večinoma člani in sorodniki članov vinogradniške zadruge. Glavno besedo pri tem je imel podjetnik Peter Curk, ki ga poznam še od takrat, ko ga je morala KZ Vipava pred časom tožiti, da poravna obveznosti do nje.«