NAŠE ZDRAVSTVO JE NAZADOVALO, KER NAŠI ZDRAVNIKI NE SODELUJEJO VEČ MED SEBOJ IN TEKMUJEJO, TAKO KOT NEKDAJ V YU. POLNI SO SEBE IN TUDI NE DOVOLIJO UVOZ ZDRAVNIKOV, KER POTEM BI BILI OB DOBRO PLAČANA DEŽURSTAVA. GOVORIM ZA LJUBLJANA. PACIENT NI POMEMBEN, POMEMBEN JE DENAR ZATO JE BOLNIK IZ MAK. MORAL UMRETI. POZABILI SO ZDRAVVNIKI KAJ JE NUJNI PRIMER, KI JE POVSOD BREZPLAČEN T.J. PRVA POMOČ, KOT PONESREČENCU NA CESTI. NAŠI ZDRAVNIKI NIMAJO TOPLEGA SRCA, KER JIH TAKO VZGAJAJO.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
NAŠE naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
ZDRAVSTVO zdravstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
NAZADOVALO nazadovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
KER ker podredni veznik
NAŠI naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
ZDRAVNIKI zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
NE ne členek
SODELUJEJO sodelovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
VEČ več členek
MED med predlog; orodnik
SEBOJ se povratni zaimek; orodnik
IN in priredni veznik
TEKMUJEJO tekmovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
TAKO tako splošni prislov; nedoločena stopnja
KOT kot podredni veznik
NEKDAJ nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
YU Y samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
POLNI poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
SO biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
SEBE se povratni zaimek; tožilnik
IN in priredni veznik
TUDI tudi členek
NE ne členek
DOVOLIJO dovoliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
UVOZ uvoz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ZDRAVNIKOV zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
KER ker podredni veznik
POTEM potem splošni prislov; nedoločena stopnja
BI biti pomožni glagol; pogojnik
BILI biti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
OB ob predlog; tožilnik
DOBRO dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
PLAČANA plačan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
DEŽURSTAVA dežurstava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
GOVORIM govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ZA za predlog; tožilnik
LJUBLJANA LJUBLJANA samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
PACIENT pacient samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
NI biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
POMEMBEN pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
POMEMBEN pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
DENAR denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ZATO zato priredni veznik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
BOLNIK bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
IZ iz predlog; rodilnik
MAK mak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
MORAL morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
UMRETI umreti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
POZABILI pozabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
SO biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ZDRAVVNIKI zdravvnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
KAJ kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
NUJNI nujen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
PRIMER primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
KI ki podredni veznik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
POVSOD povsod splošni prislov; nedoločena stopnja
BREZPLAČEN brezplačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
T. T. okrajšava
J. J. okrajšava
PRVA prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
POMOČ pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
KOT kot podredni veznik
PONESREČENCU ponesrečenec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
NA na predlog; mestnik
CESTI cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
NAŠI naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
ZDRAVNIKI zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
NIMAJO imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
TOPLEGA topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
SRCA srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
KER ker podredni veznik
JIH on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
TAKO tako splošni prislov; nedoločena stopnja
VZGAJAJO vzgajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: siol.net
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor