V skladu z 101. členom ZDavP-2 davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis ali odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi (ki jih sme pridobiti - op. Pooblaščenca), ter predloženih dokazov davčnega zavezanca. Načelo materialne resnice je v 5. členu ZDavP-2 opredeljeno kot dolžnost, da davčni organ ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Vendar je v tretjem odstavku 10. člena določeno, da morajo zavezanci za davek navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Poleg tega tudi določba 76. člena o dokaznem bremenu določa, da mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze in tudi, da mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določa drugače.