Martin se je rodil v Želebeju pri Metliki. Jeseni 1942 je odšel v partizane, po končani vojni pa je moral k milici, saj je miličnikov primanjkovalo. Postal je komandir metliške milice, a je zdržal le dva meseca. Vedel je, da takšno delo ni zanj, zlasti ne v domačem kraju. Potem je služboval po različnih slovenskih mestih in ko si je na Jesenicah zlomil nogo, je odšel na bolniški dopust v Semič, od koder je bila doma žena. Večkrat je napisal prošnjo, da bi mu dovolili odhod iz milice, a še do danes ni dobil odpustnice, čeprav se po končani bolniški ni nikoli več vrnil med miličnike. Od leta 1958 sta z ženo Pavlo ostala v Semiču oz. v bližnji Vavpči vasi, kjer sta si počasi postavila svoj dom. Martin se je najprej zaposlil v črnomaljski, pozneje pa v semiški kmetijski zadrugi. Do upokojitve pred dvema desetletjema je delal kot skladiščnik v Semiču, čeprav se je medtem semiška zadruga priključila k črnomaljski. "Nihče ni bil za to, a so nas kljub temu priključili k Črnomaljcem. Semiška zadruga je imela tudi mlekarno in sirarno z odličnim sirom. Potem je bila pa hiralnica. Pred leti tudi ni bil nihče iz naše občine za priključitev semiške občine k črnomaljski, a so kljub temu naredili tako," pripoveduje Vukšinič.