Zakon - vložen je bil že leta 1995 - je namenjen temu, da dozdajšnji način izvajanja mature dobi potrebno formalno dolgoročno stabilnost, tako da bodo prihodnje generacije srednješolcev vedele, kaj jih čaka. Po mnenju državnega sekretarja Alojza Pluška se je zasnova mature pokazala kot dobra in matura kaže dobre rezultate. Poslanci, zlasti opozicijski, pa so bili bolj kritični. V SDS sicer ne zanikajo dobrih strani mature, vendar opozarjajo tudi na številne kritične pripombe v javnosti, od takih, ali pozitivni učinki mature odtehtajo strese, ki jih dijaki doživljajo pri tem, do čisto strokovnih o maturitetnih predmetih, izbirnosti, ocenjevanju in tako naprej. V SDS se po besedah Janeza Mežana zavzemajo za to, da bi bila matura predvsem zrelostni izpit, medtem ko naj bi se s selekcijo ukvarjali na univerzi. Ali matura in sploh vse srednješolsko izobraževanje mladim omogočata čim širše razumevanje sveta in pojavov v njem, jih vzgojita in izobrazita, da bodo sposobni poiskati rešitve v najbolj nepredvidljivih razmerah? Socialdemokrati odgovarjajo, da ne. Za to, da bi matura postala predvsem zrelostni izpit, se zavzemajo tudi krščanski demokrati, poleg tega pa si želijo, da bi bili členi zakona zapisani bolj natančno, zlasti tisti, ki urejajo tajnost pri maturi, pogrešajo pa tudi poglavje o mednarodni maturi. V Združeni listi poudarjajo, da bi veljalo bolj upoštevati mnenja praktikov, ki opozarjajo, da je matura preobsežna, kar prinaša strese in dijake premočno obremenjuje. Štiri ure, kot pri izpitu na maturi, se ne zagovarja niti doktorat na univerzi, pravijo. Poslanci ZLSD so proti širjenju števila predmetov, podpirajo pa zamisel, da bi dijaki lahko izbirali med matematiko in tujim jezikom. Zakon je treba dopolniti tudi s poklicno maturo in omejiti selektivnost mature.