po doktoratu na univerzi vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot odvetniški koncipient ter upal, da bo odprl lastno pisarno. Začel pa se je tudi bolj zanimati za politiko in leta 1897 se je dokončno pridružil Katoliški narodni stranki. Leta 1901 je nastopil kot poslanec za kranjski deželni parlament, in sicer za okraje Kranj, Tržič in Škofja Loka, ter bil izvoljen v deželno zakonodajno telo. Kot deželni poslanec se je zapletel v večje število političnih sporov, najhujšega z dr. Ivanom Šušteršičem. Spor je šel celo tako daleč, da je Brejc odstopil kot deželni poslanec, zapustil Ljubljano in se preselil v Celovec. V koroškem glavnem mestu je odprl odvetniško pisarno, skoraj takoj pa se je vključil tudi v lokalno politiko. Politiko na Koroškem in še posebno splošne razmere je že nekoliko poznal, saj se je na Koroškem več let šolal. Brejc se je pridružil Katoliškemu političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem, ki je bilo tedaj najmočnejše in tudi osrednje politično društvo koroških Slovencev. Društvo je imelo sicer mrežo svojih podružnic po Koroškem, a je v času Brejčevega prihoda in vstopa v društvo v njem vladalo mrtvilo. Društvo je doživelo hud politični udarec, saj je le nekaj prej izgubilo svojega edinega poslanca na državni ravni pa tudi dva od treh poslanskih sedežev v koro-