malu bosta minila dva meseca od parlamentarnih volitev (9. in 10. aprila), ki so dodobra razburkale politične vode, da se kar ne morejo umiriti. Za to ima glavno “zaslugo” poražena desna sredina in predvsem njen voditelj Silvio Berlusconi. Slednji namreč se ne more sprijazniti z dejstvom, da mu ni uspelo ohraniti zaupanje tiste večine volilcev, ki so ga podprli na volitvah leta 2001. Izmika se lojalnemu priznanju lastnega poraza in zmage, čeprav tesne , političnega nasprotnika, to se pravi Prodijeve koalicije. Še vedno ponavlja obtožbe, da so bile na volitvah zagrešene nerednosti in prek parlamentarnih odborov za preverjanje pritožb zahteva ponovno preštevanje glasov in zapisnikov, čeprav je pristojni odsek Kasacijskega sodišča že pregledal sporne glasovnice, kar pa ni spremenilo končnih volilnih izidov. Do prvega ostrega spopada med obema poloma je prišlo ob izbiri in volitvah predstavnikov najvišjih državnih institucij, t.j. predsednika poslanske zbornice in senata ter predsednika republike. Po demokratičnem principu ima zmagovita stran pravico predlagati ljudi na omenjena mesta. To je Prodijeva koalicija tudi storila. Najbolj sporno je bilo mesto predsednika republike, glede katerega je levosredinska stran delno popustila in ni vztrajala pri prvotnem kandidatu D’Alemi, ampak je nato predlagala in izvolila za desno sredino sprejemljivejšega kandidata v osebi Giorgia Napolitana, sicer zgodovinskega predstavnika bivše KPI, ki je svoj čas že bil predsednik poslanske