Rastlinske in živalske beljakovine se po sestavi razlikujejo od beljakovin v človeškem telesu. Človeško telo samo sintetizira svoje lastne beljakovine iz aminokislin, ki so gradniki beljakovin. Od 20-ih aminokislin, ki se nahajajo v vseh živih bitjih, jih človeško telo 8 ne more sintetizirati, temveč jih moramo zaužiti. Teh osem aminokislin imenujemo esencialne aminokisline (so bistvene za ohranitev človeškega življenja). Hrana mora dnevno vsebovati naslednje esencialne aminokisline: valin, levcin, izolevcin, treonin, metionin, lizin, fenilalanin in triptofan, v obdobju rasti pa še arginin in histidin. Različne beljakovine v hrani in živilih vsebujejo različne količine esencialnih aminokislin, zato imajo za človeka različno biološko vrednost. Odrasel človek potrebuje dnevno od 45 do 60 gramov beljakovin s popolno aminokislinsko sestavo (referenčne vrednosti za vnos hranil DACH, Ministrstvo za zdravje RS, 2004). En kilogram pšenične moke tipa 500 vsebuje približno 100 gramov beljakovin. Iz 100 gramov beljakovin v polnozrnati pšenični moki lahko nastane le 35 gramov beljakovin, ki jih lahko telo samo sintetizira. Biološka vrednost beljakovin pšenične moke je torej 35-odstotna. Biološka vrednost mleka je 86 %, jajc 94 %, govejega mesa pa 76 %. Dnevno potrebo po esencialnih aminokislinah tako zadostimo že s pol litra mleka ali navadnega jogurta in s 120 grami skute. Uravnotežena vsakodnevna prehrana, ki je sestavljena iz približno 400 gramov živil iz žitaric, riža ali koruze in krompirja, 700 gramov sadja in zelenjave, 100 gramov stročnic in 50 gramov oreškov ter lončka navadnega jogurta in 70 gramov sira, bo vsebovala zadostno količino dnevno potrebnih esencialnih aminokislin.