V tem poglavju de niramo vrste sil in obtezb, ki jih pogosto uporabljamo. Zapisemo ravnotezne enacbe za povrsinsko in prostorninsko obtezbo, ki deluje na obravnavano telo T . Nato de niramo vektor napetosti ter izrazimo notranjo silo in notranji moment v poljubni namisljeni ravni ploskvi znotraj telesa z vektorjem napetosti. Napetostne vektorje, ki pripadajo trem med seboj pravokotnim ravninam, zapisemo s tenzorjem napetosti. Izpeljemo tudi ravnotezne enacbe, ki morajo biti izpolnjene za vsak delec telesa ter pripadajoce robne pogoje. Pri izpeljavi ravnoteznih enacb predpostavimo, da so deformacije majhne in jih zanemarimo. Vsako gibanje in deformiranje telesa se odvija v prostoru { okolici obravnavanega telesa. Med telesi v prostoru obstajajo razlicni vplivi. To pomeni, da na gibanje enega telesa vplivajo druga telesa. Racunsko upostevanje vpliva vseh teles na obravnavano telo je nemogoce. Zato nalogo poenostavimo tako, da obravnavano telo osamimo, vpliv preostalih teles v okolici pa priblizno upostevamo z obtezbo. To pomeni, da je obtezba priblizek vpliva sosednjih teles na obravnavano telo. Ker obtezba nadomesca vpliv odstranjenih teles, ji recemo zunanja obtezba. Obtezba ima odlocilen vpliv na gibanje in deformiranje telesa, zato je pomembno, da cim pravilneje nadomestimo vpliv odstranjenih teles na obravnavano telo. Pri opisu sil in obtezb loceno opisemo sile na sistem delcev s koncnim stevilom delcev (diskretni sistem delcev), nato pa rezultate posplosimo na sistem neskoncnega stevila zvezno razporejenih delcev, to je na kontinuum. Vzemimo sistem N delcev, katerega gibanje je ovirano z vezmi. Lego takega sistema delcev lahko opisemo s 3 N koordinatami xj , yj in zj (j = 1 : : : N ) pravokotnega kartezicnega koordinatnega sistema. Zaradi vezi med posameznimi delci koordinate xj , yj in zj niso med seboj neodvisne. Izrazimo jih lahko z neodvisnimi posplosenimi koordinatami qi (i = 1 : : : n):y ~j = ~j (q1 : : : qn ) r r j = 1 : : : N: (2:1)