električni naboj, lastnost električno nabitih delcev, zaradi katere se privlačijo ali odbijajo med sabo. Električni naboj je kvantiziran, to pomeni, da lahko zavzame samo diskretne vrednosti. Najmanjši naboj, ki ga lahko nosijo prosti delci, se imenuje *osnovni naboj. Obstajata dve vrsti električnega naboja, ki ju imenujemo pozitivni in negativni naboj. *Elektroni na primer nosijo negativen naboj, *protoni pa pozitivnega. Istoimenski naboji se odbijajo, nasprotnoimenski pa privlačijo. Silo med točkastima nabojema opišemo s *Coulombovim zakonom. Privlačna električna sila zadržuje elektrone v atomu (ker jih privlači pozitivno atomsko jedro) in povzroča, da se atomi vežejo v molekule ter da atomi ali molekule v danih pogojih sestavljajo trdne snovi in kapljevine. Atomi vsebujejo enako število elektronov in protonov, torej so navzven električno nevtralni. Z drgnjenjem dveh teles pa lahko elektroni prehajajo z enega telesa na drugo telo, tako da se obe telesi naelektrita: eno pozitivno in drugo negativno. Kemijska reakcija, kot na primer v bateriji, ali gibanje žice prečno na silnice magnetnega polja lahko povzroči gibanje nabitih delcev (običajno elektronov, lahko pa tudi ionov), ki ga imenujemo električni tok. Električni naboj merimo v *coulombih.