Televizor v dnevni sobi je pokrit z belo rjuho, dve ogromni francoski postelji je postavila tako, da je glava vedno na severu, pod bombažne rjuhe je pogrnila volneno odejo in tam, kjer naj bi bila zadnjica, leži blazina v obliki polmeseca. V sobi, ki ima tančice iz škrlatne barve hibiskusa ter umirjeno diskretno svetlobo, diši po mošusu, sandalovini, kdaj tudi po vrtnici ali brinu. V vazah je vedno sveže cvetje, na stropu pa ogromno ogledalo, iz skritega zvočnika gre božajoča glasba. Monika noben večer ni sama. K njej prihajajo moški, pa tudi ženske, ki se na njeni postelji učijo, kako bi v seksu uživali in tudi drugim dajali.