Da so Antaro skušali dodelati do potankosti, kaže že zunanja oblika, ki od daleč sicer ne izstopa, kvečjemu se zdi precej podobna koncernski »dvojčici« Chevrolet Captivi. No, z željo oddaljevanja misli od Captive pri Oplu poudarjajo, da imata vozili oblikovno skupno zgolj vetrobransko steklo. Trud oblikovalcev Antare pa pride do izraza šele ob bližnjem stiku z detajli, ki zaznamujejo nežno karoserijsko obliko. Prednji odbijač je sestavljen iz treh materialov, ki v smeri tal stopnjujejo terensko obliko – vrhnji del v barvi vozila elegantno zareže prepogosto paralelogramsko obliko prednjih luči, sledi prehod z robustno grafitno plastiko, povsem terenski zaključek pa je zaščita podvozja iz aluminija. Nekako podobno je sestavljen tudi zadnji odbijač, le da tam ni zgornjega dela v barvi vozila, kar okrepi občutek terenske naravnanosti. Omenimo še nekaj detajlov: s kromom obrobljene stranske zračne reže, diskreten spojler s tretjo zavorno lučjo, kromirane vratne kljuke in strešni nosilci, dvojno poudarjeni robovi blatnikov ... V notranjosti gre za povsem obrnjeno doživljanje. Takoj ob vstopu v kabino nas preseneti kopica nadvse prijetnih materialov. Usnje v rdečerjavem odtenku, ki večini ne bo po okusu, a roko na srce – tudi usnje ali pa prestiž nasploh nista za vsakogar, s kromom obrobljeni zračniki, kromirane kljuke, v barvo aluminija odeta sredinska konzola, vratna držala in spodnji del volanskega obroča ... Prvi vtis je nedvomno prijeten, po rahli poglobitvi pa porekla znamke in njenih značilnosti ni težko prepoznati. Zanimivo bi bilo videti glavnega snovalca Antarine notranjosti, saj sem prepričan, da ima možakar vsaj šest rok. V prvo si je zamislil dati mobilni telefon, v drugo denarnico, v tretjo ključe od doma, v četrto pijačo, s peto in šesto pa bi držal volanski obroč. V tem avtomobilu namreč odlagalnih površin ni! Imamo le tiste velike, kjer predmeti letijo naokoli in ropotajo – v vratih, v naslonu za roke in pred sopotnikom. Želja po večjem udobju se je skazila tudi pri zasnovi sistema za pomoč pri parkiranju. Njegova glavna funkcija je spravljanje potnikov ob živce, saj zaznava predmete okoli vozila (ko osamljeno čakate pred semaforjem, tudi cesto!), ob približevanju pa se nam sodeč po zvočnem signalu niti sanjati ne more, koliko smo dejansko oddaljeni od ovire. Ima pa odličen dodatek – gumb za izklop. A počutje v notranjosti izboljšujejo zelo udobni sedeži, čigar sedalni del bi bil lahko za odtenek daljši, prostora je spredaj dovolj, zadaj pa ga zmanjka morda le dolgonogim potnikom. Prtljažnik spada med manjše v tem razredu, je pa zato izdatno nastavljiv, na pomoč priskočijo tudi strešni nosilci in sistem Flex-Fix za prevoz koles na zadku.