2. Kako resno se v mednarodni praksi jemlje takšne incidente, priča primer iz leta 1961, ko so ZDA nameravale imenovati za svojega veleposlanika v Švici Earl E. T. Smitha, ki je bil dotlej ameriški veleposlanik na Kubi. Smith je smatral, da je glede njegovega imenovanja že vse urejeno, in je v intervjuju za ameriški list najavil svoj prihod v Švico, čeprav ameriška vlada dotlej še ni dobila soglasja Švice za njegovo imenovanje. Švicarsko zunanje ministrstvo je tedaj ocenilo takšno obnašanje kot pomanjkanje takta in kot postavljanje njihove vlade pred izvršeno dejstvo. Ker niso hoteli prizadeti ali užaliti predsednika Johna F. Kennedyja, niso dolgo odgovorili na ameriško zaprosilo za soglasje k imenovanju, hkrati pa poskrbeli za to, da je v tisku prišlo do diskretnega namiga, da bi lahko njegovo imenovanje kompromitiralo diplomatsko misijo Švice, ki je v Havani prevzela zastopanje ameriških interesov. Končen razplet te afere je bil, da veleposlanik Smith ni čakal odločitve ameriške vlade, ampak je sam odstopil od svoje kandidature, saj je uvidel, da si je onemogočil uspešnost nove misije.