Jože Barši in Mirko Bratuša), ki je v devetdesetih letih vzpostavila nov odnos do skulpture in njene modernistične avtonomije. Sprva, leta 1977, je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo, zatem pa je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1986 diplomirala in leta 1989 specializirala pri Luju Vodopivcu (mdr. mentorju vseh kiparjev omenjene skupine). V svojem delu kombinira elemente z obeh področij, ki jih je študirala, javnosti pa je postala znana po večplastnem tematiziranju ideje mest v seriji kiparskih instalacij in z raziskovanjem različnih urbanih družb v mednarodnem prostoru, zlasti obrobij velikih mest. Njena dela izhajajo iz izkušenj sodobnega mesta, kjer se središča mnogih evropskih mest spreminjajo v golo podobo, medtem ko se pravo, vitalno življenje mestnega organizma razvija na obrobjih in v vmesnih prostorih. Po eni strani jo zanimajo urbane praznine, spregledana in prazna področja ter procesi krčenja in izginjanja mest, po drugi strani pa se predvsem v zadnjem času intenzivno ukvarja s fenomenom hitro rastočih mest (kot so na primer mesta na azijskem vzhodu). Letos je bila v ekipi, ki je šest mesecev raziskovala neregulirane in hitro rastoče urbane strukture v Caracasu v Venezueli, njena teza pa je, da imata trenutno najuspešnejši urbani obliki - varovana soseska in improvizirano naselje - skupen poudarek na zasebnosti in varnosti (primer tega je Johannesburg po apartheidu). Tudi na razstavnem področju, na katerem svoje zamisli predstavlja kot zgradbe (kot študije primerov oziroma case studies ), je bolj kot doma dejavna na mednarodnem prizorišču; že leta 1993 je sodelovala na Beneškem bienalu (tam je tudi letos, tako kot na Istanbulskem bienalu ), leta 1997 je prodrla na Skulpturprojekte v Münstru in predlani prejela prestižno nagrado Hugo Boss, ki ji je sledil samostojni nastop v newyorškem Guggenheimovem muzeju. Tej nagradi (in tudi nekaterim prejšnjim, recimo tisti iz Prešernovega sklada leta 1994) bo nocoj, na otvoritvi svoje razstave, dodala še Jakopičevo, ki jo tradicionalno podeljujejo Moderna galerija, ZDSLU in Akademija za likovno umetnost. Sicer se doma v zadnjih letih redko odloča za samostojne razstave (leta 2000 je gostovala v Galeriji Škuc; tega leta je v Ljubljani sodelovala tudi na Manifesti 3 ), v mednarodnem prostoru pa je (samo v zadnjem letu) gostovala v Inštitutu sodobne umetnosti v Valencii, Kunstvereinu v Salzburgu in Kunsthalle v Bernu.