Pavel Gantar je leta 1974 diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (sedanja Fakulteta za družbene vede) Univerze v Ljubljani, kjer je opravil tudi magisterij. Leta 1989 je doktoriral na Oddelku za sociologijo Univerze v Zagrebu. Do leta 1994, ko je prevzel mesto ministra za okolje in prostor, se je na FDV raziskovalno in pedagoško ukvarjal s problemi prostorskega razvoja, urbanističnega planiranja in okolja, še prav posebej pa z urbanimi problemi mesta Ljubljane, saj je bil član Sveta za urbanizem v Ljubljani. V osemdesetih letih je bil aktiven v novih družbenih gibanjih, napisal je več člankov o civilni družbi pod socializmom, v letih od 1984 do 1990 je bil kolumnist Mladine, v istem obdobju pa tudi predsednik ŠKUC-Foruma. Bil je ustanovni član Odbora za varstvo človekovih pravic (Bavčarjev odbor) in član kolegija odbora. Od marca 1994 do junija 2000 je bil član slovenske vlade ter minister za okolje in prostor, od januarja 2001 pa minister za informacijsko družbo. V mandatu 2004–2008 je bil poslanec DZ. Na zadnjih volitvah je bil znova izvoljen, 15. 10. 2008 pa je postal predsednik DZ.