Kot smo že na kratko poročali, se z otvoritvijo včerajšnje fotografske razstave Akt na Slovenskem III - Fotografija izteka zaokrožena temeljna obravnava te izjemno zanimive teme v slovenski vizualni umetnosti. Vse do 25. marca si bodo obiskovalci lahko ogledali slovensko fotografsko ustvarjalnost z njenimi najpomembnejši protagonisti od zadnjega desetletja prejšnjega stoletja do sodobnosti, tokrat skozi prizmo upodobitev golega telesa. V Galeriji Cankarjevega doma se bodo zvrstila dela starejših avtorjev, v prostoru Jakopičeve galerije pa bodo na ogled številne povojne fotografske produkcije. Avtor razstave dr. Primož Lampič je na včerajšnji kratki predstavitvi med drugim povedal, da je izbral več kot 120 fotografov z več kot 580 fotografijami v letih 1887-2000. Zraven razvoja moškega in ženskega akta razstava opozarja še na nekaj drugih motivov, kot so otroški akt, golo telo iz neevropskih dežel, medsebojni vpliv fotografskega in slikarskega akta, fotografski akt na plakatih in v množičnem tisku. In kako so akti nastajali? Lampič pravi, da je bilo do 1. svetovne vojne gradiva razmeroma malo, kar pripisuje takratni miselnosti, med obema vojnama in po njih je večina del nastajala v fotoklubih, v osemdesetih na prizorišče stopijo diplomanti evropskih šol in akademij, po letu 1990 pa se začno uveljavljati diplomanti Akademije za likovno umetnost.