Ivi Pučnik Ozimič, ravnateljici srednje šole v Slovenski Bistrici, jih ni bilo treba posebej prepričevati o nujnosti gimnazijskega programa, saj so v krajih pod Pohorjem vsi prepričani, da bi ga morali dobiti že pred leti. Ni mogoče spregledati, da je občina Slovenska Bistrica največja med nemestnimi v državi, njeno območje pa se razteza vse od pohorskih vrhov, prek Dravinjske doline in Dravskega polja do Haloz. S tega območja zdaj dijaki obiskujejo gimnazije v Mariboru in Celju, vsak dan pa v eno smer potujejo od 20 pa celo do 60 kilometrov. Bistriški občinski svetniki niso pozabili, da so srednjo šolo, ki bo letošnjo jesen vpisala že četrto generacijo, podprle številne občine iz sosedstva, zavedajo pa se spremenjenih razmer. Medtem so si začeli za gimnazijski program prizadevati tudi v bližnjih Slovenskih Konjicah, Srednji steklarski šoli iz Rogaške Slatine pa je z gimnazijskim programom uspelo. Povsem jasno je, da se lobiranju in zbiranju podpor Bistričani ne morejo izogniti, pa čeprav je šolska statistika kar precej na njihovi strani.