Mislim, da prav vsak zaposleni v javnem sektorju uporablja informacijsko tehnologijo in sodeluje v kakšni od e-storitev. Najbolje razvita storitev je sistem identifikacijskih izkaznic (ID-izkaznic). Več kot 80 odstotkov prebivalcev ima in uporablja ID-izkaznico, ki omogoča elektronsko overovitev in digitalno podpisovanje. Opozoriti pa moram, da smo ustrezno zakonodajo, ki izenačuje pomen digitalnega podpisa z lastnoročnim podpisom ter nalaga javnim službam, naj sprejmejo digitalno podpisane dokumente, sprejeli že leta 2000, uporaba ID-izkaznice pa se je izrazito razširila šele pred kratkim. Morda je projekt ID-izkaznice najpomembnejši v stremljenju za popolno e-upravo, zagotovo pa je najbolj razvit sistem e-davčna uprava. To je ena od najstarejših elektronskih storitev v Estoniji in deluje že od leta 1999. Omogoča komunikacijo med državljani in davčno upravo o dohodnini, socialnih dajatvah, davku na dodano vrednost, carinskih dajatvah in tudi izračune vračil davkov, sprotni pregled davčnih obremenitev posameznika in podobno. Leta 2004 je dohodninsko napoved oddalo elektronsko 60 odstotkov zavezancev, lani pa že 85 odstotkov. Omenil bi rad še sistem e-volitve, ki je ena od bolj inovativnih storitev. Preskusili smo jo na zadnjih lokalnih volitvah pred nekaj leti, letos, 4. marca, pa smo storitev prvič uporabili na parlamentarnih volitvah. Izjemen je tudi sistem informacij o rabi prostora. Največ težav imamo na področju interne komunikacije v javnem sektorju. Še vedno namreč nismo našli kakovostnega načina za upravljanje dokumentov v celotni vladi. Uporabljamo več informacijskih sistemov, ki so vsi učinkoviti, toda noben od njih ne pokriva celote. Vseeno pa lahko omeniva informacijski sistem za zasedanja estonskega kabineta ministrov, pri razvoju katerega ste tudi sami sodelovali. Kako deluje ta sistem in kako je spremenil delo vlade?