Gre za videokamere, ki posnetke zapisujejo digitalno na kasetko, ki je bistveno manjša od doslej najmanjših kaset Video8/Hi-8. To, da je zapis digitalen, v bistvu pomeni, da se na trak zapisujejo binarni podatki oz. bajti natanko tako, kakor smo navajeni v računalništvu. Pravzaprav gre pri kasetki zmogljivosti 60 minut v resnici za kaseto DAT, ki zmore hraniti 11 GB stisnjenih podatkov. Stiskalni kodek je zelo zmogljiv in zmore podatke stisniti v razmerju 5 : 1, in to brez izgube kakovosti, kakršne smo vajeni pri drugih računalniških formatih videa (M-JPEG, MPEG, Indeo...). Kakovost tako zapisanega videa je že skoraj primerna za profesionalno rabo, saj se na kaseto zapisuje več kakor 400 vrstic video informacije (nekoliko več kakor pri formatu Hi8), pri večjem formatu DV, ki je namenjen bolj profesionalni rabi, pa je zapisanih kar 500 vrstic (ta format, recimo, popolnoma zadošča za profesionalno predvajanje na televiziji). Toda ločljivost ni vse razlika med miniDV in Hi8 je predvsem v barvni kakovosti zapisa. Uporabljen je zapis YUV 4:2:0, kar pomeni, da ima vsaka skupina pik velikosti 2 × 2 le en podatek o barvni informaciji in po štiri za svetlost (vsaka pika svojo). Poleg izredne kakovosti zapisa videa je uporabljen tudi dvokanalni digitalni zapis zvoka, enakovreden zapisu na avdio CD (16-bitno vzorčenje pri frekvenci 44,1 kHz). Predviden je tudi 12-bitni zapis s frekvenco 32 kHz, in to štirikanalni. Ta zapis omogoča naknadno dodajanje dveh zvočnih kanalov (recimo za poznejše komentarje).