Letni dopust bi moral biti za vsakega kristjana čas sprostitve, vendar tudi zbližanja z Bogom – je dejal papež Benedikt XVI. med angelusom v Lorenzagu di Cadore in se s temi besedami obrnil na evropski proletariat, ki se te dni prav nič kontemplativno plazi po peščenih mravljiščih Sredozemlja. »Vsak dober kristjan ve, da je dopustovanje čas za počitek telesa, a tudi za hranjenje duha z molitvijo in meditacijo, za rast v osebnem odnosu z Bogom,« je zbranim vernikom pred dvorcem Mirabello, nedaleč od hišice, v kateri tudi sam preživlja svoj letni dopust, sporočil papež. Zanimivo bi bilo seveda vedeti, kako konkretno ob »hranjenju duha z molitvijo in meditacijo« počiva mož, ki mu je posel prehranjevanja duha z molitvijo in meditacijo pravzaprav poklic in ki vodi največje svetovno podjetje za pridelavo, proizvodnjo, trgovino in distribucijo zdrave duhovne hrane. Če mene vprašate, bi imel sindikat rimskih papežev o tem veliko povedati, saj je Ratzingerjev angelus na letnem dopustu klasičen primer nesramnega izkoriščanja delovne sile, podobno, kot če bi vodovodar na letovanju popravljal dotrajane hotelske cevi. Ali pa če bi šel na primer Janez Janša namesto v Bovec na letovanje s Sanaderjem v Savudrijo. Zato bi si moral papež, človek, ki vse leto moli za vse grešnike sveta, odpočiti na malo bolj profan način – s surfanjem, paraglidingom in bungee-jumpingom, zraven pa bi srkal koktajle v lounge baru, plesal na beach-partyju, ali, še bolje, kot DJ Ratzi spuščal kakšne dobre new-age komade. Vendar, da bi bil vzor zaposlenim v svoji korporaciji, ki delajo tudi v nedeljo, papež dela tudi na letnem dopustu. Kako se torej ne bi »osebnemu odnosu z Bogom« vsaj dva tedna na leto posvetili tudi drugi smrtniki, ki med letom molijo le, kadar vplačajo srečko na loteriji, in ki jim je »hranjenje duha z molitvijo« dolgočasna obveza kot hranjenje ribic v akvariju? Prav njim je namenjen ta mali, praktični priročnik za kontemplacijo na letnem dopustu in »rast v osebnem odnosu z Bogom« v času letovanja na Hrvaškem. Zakaj na Hrvaškem, »Mediterranean as it once was«? Zato, ker je ta mala katoliška država, kot boste videli, idealna za počitek ob meditaciji. Meja s Hrvaško je prvi primeren kraj, kjer se boste spomnili Gospoda Boga in nekaj časa preživeli v meditaciji in pogovoru z njim: imeli boste dovolj časa, saj boste v koloni čakali ure in ure, kar je več kot dovolj, da z njim vzpostavite pristen stik. K temu pa bo vsekakor pripomogla tudi Božja ljubezen, ki vas bo grela tja do 30 stopinj Celzija. Prepustite se torej kontemplaciji in v nobenem primeru ne dopustite, da bi bil tisti tip v avtomobilu pred vami večji katolik od vas in glasnejši v svojem »osebnem odnosu z Bogom«.Naslednje primerno mesto za gradnjo osebnega odnosa z Bogom je predor Mala Kapela, pred katerim vas bo v večkilometrski avtomobilski koloni Božja ljubezen grela že s triintridesetimi stopinjami Celzija. Do predora Sveti Rok se bo povzpela že na šestintrideset, vi pa boste imeli v sedemnajst kilometrov dolgi koloni še nekaj dodatnih ur za utrditev osebnega odnosa z Bogom. Nadaljevali boste v Splitu, med večurnim čakanjem v vrsti za trajekt, medtem ko bo digitalni termometer v vašem avtomobilu kazal, da se je toplina Njegove ljubezni povzpela na štirideset stopinj. Na prepolnem trajektu, seveda, klimatske naprave ne delajo – ne pozabite, da ste v katoliški Hrvaški, v kateri je bogoskrunsko kratiti toplino Božje ljubezni – pa boste imeli pri plus petinštiridesetih stopinjah čas, da dodelate ne samo svoj odnos z Bogom, pač pa tudi z Božjo materjo, Kristusom, vso Sveto trojico in vsemi svetniki iz katoliškega koledarja, kar se jih boste spomnili, od Abrahama do Zaharije.V naslednjih dneh boste svoj osebni odnos z Bogom in njegovimi svetniki gradili najprej pred receptorjem prebukiranega hotela, ki ne ve nič o vaši rezervaciji, pa z neprijazno uslužbenko v turistični agenciji, z lastnikom apartmaja, ki seveda ni v tisti prekrasni vili ob morju s fotografije v katalogu, ampak v še ne dokončani hiši tri kilometre od morja, pa v restavraciji z natakarjem, ki vam bo razlagal, da zobatec pravzaprav ni, kot je videti, zamrznjen, ampak se jadranske ribe tako nagonsko branijo pred globalnim segrevanjem. Pri nas v Dalmaciji se morda ne boste najedli svežih rib, toda pomembneje je – naj vas spomnim – »hranjenje duha z meditacijo«. V glasni in radostni meditaciji vam bosta tako minila cela dva tedna. Potem pa zadnji dan spet vse od začetka: trajekt, Sveti Rok, Mala Kapela, meja… ko se boste vrnili domov v Slovenijo, bo imel vaš dobro rejeni duh že krepko čez sto kilogramov, z Bogom pa boste navezali tako pristen odnos, da si boste na »ti«. Welcome to Croatia – Meditation as it once was.Lahko pa uberete tudi drugo pot. Kot na primer Janez Drnovšek: komaj je papež izgovoril, da bi »moralo biti letovanje za vsakega kristjana čas približevanja Bogu«, že je Janez-lama za avgust pripravil načrt dvajsetdnevnega romanja po srednjeveških cerkvah, katedralah in samostanih Francije. Vem, da mnoge Slovence zanima, kaj bo, ko se papež Janez Drnovšek Prvi vrne s kontemplativne turneje po samostanih, toda mene bolj zanima nekaj drugega: kaj bo, če se Drnovšek iz samostana – ne vrne?etni dopust bi moral biti za vsakega kristjana čas sprostitve, vendar tudi zbližanja z Bogom – je dejal papež Benedikt XVI. med angelusom v Lorenzagu di Cadore in se s temi besedami obrnil na evropski proletariat, ki se te dni prav nič kontemplativno plazi po peščenih mravljiščih Sredozemlja. »Vsak dober kristjan ve, da je dopustovanje čas za počitek telesa, a tudi za hranjenje duha z molitvijo in meditacijo, za rast v osebnem odnosu z Bogom,« je zbranim vernikom pred dvorcem Mirabello, nedaleč od hišice, v kateri tudi sam preživlja svoj letni dopust, sporočil papež.