Vsadek v primerjavi s slušnim aparatom, ki zvok samo okrepi, ponuja možnosti za uspeh od zelo do popolnoma gluhim. Narejen je iz silikona, titana in drugih predvsem dragih materialov, stane okrog dvajset tisoč evrov in je sestavljen iz dveh delov: eden se namesti (drugače od aparatov, ki naredijo zvok le glasnejši) pod kožo za ušesom, govorni procesor in oddajnik pa sta nameščena zunaj za ušesom. Za del pod kožo zdravniki naredijo minimalno vdolbinico na kosti ležišče, iz katerega gresta dve elektrodi; ena gre v notranje uho in neposredno draži sicer poškodovane čutnice. Zvok, ki prihaja do mikrofona, se prevede v digitalni signal, ta pa potuje v oddajnik vse to se dogaja zunaj. Oddajnik ga skozi človekovo kožo pošlje v vsadek, kjer se pretvori v električne impulze. Ti potujejo prek elektrode in spodbudijo slušni živec. Zunanji del se na notranjega namesti z magnetom. Če torej uporabnik polževega vsadka odstrani zunanji del, se mu skoraj nič ne pozna, da ima v notranjem ušesu tujek. Ostaneta le brazgotina, ki jo prekrijejo lasje, in predsodek ljudi ob podobnih napravah.