Zaradi pogoste in intenzivne interakcije z novimi tehnologijami, kot so računalniki, video igrice, digitalni predvajalniki glasbe, video kamere in mobilni telefoni mladostniki v marsičem že prehitevajo odrasle. Dve tretjini slovenske mladine (16 – 24 let) je nadpovprečno spletno pismene in ima visoko stopnjo računalniškega znanja (Urbanc 2006). Hkrati pa Gerlič v svoji raziskavi o rabi sodobne izobraževalne tehnologije v slovenskih šolah ugotavlja, da tretjina slovenskih osnovnih šol v prostem času računalnikov ne da na razpolago, oziroma da ima okoli 65 % šol v prostem času izkoriščenost manj kot 25 %. (Gerlič 2005) Kaj še čakamo? V Sloveniji bloganje v izobraževalne namene šele počasi prihaja do izraza, med učitelji tujega jezika je še zelo nepoznano in nepreizkušeno. Ob Šarolti Godnič Vičič, ki bloga s svojimi študenti angleščine kot jezika stroke, je v blogosfero (v okviru evropskega projekta Centra za moderne jezike iz Gradca) vstopila tudi Jožica Nuč, učiteljica angleščine na II. OŠ v Rogaški Slatini.12 Morda še kje nastajajo šolski in strokovni blogi, a o tem žal nisem obveščena. Kot članica mednarodne edublogarske skupnosti verjamem v sodobno, sodelovalno, izkušenjsko in vseživljenjsko učenje, ki ga kakovostno bloganje ponuja. Upam, da se bo tudi v Sloveniji kmalu oblikovala skupnost, ki bo osmišljala in spodbujala rabo blogov v izobraževalne namene. Še posebej pri pouku tujih jezikov lahko z blogi podprto poučevanje prinese svež veter v učilnico in učenje branja, pisanja, poslušanja, govora, slovnice, besedišča in kulture naredi bolj zanimivo, bolj avtentično, bolj izzivalno. Preko konverzacije, povezovanja, mednarodnega sodelovanja in pogoste izpostavljenosti ciljnemu jeziku tako bloganje postane nova metoda komunikacijskega pristopa. Za učence, dijake, študente, raziskovalce, bodoče učitelje, učitelje, bivše učitelje – z aktivnim in usmerjenim bloganjem se za vsakega v blogosferi oblikuje bogat, sodoben in personaliziran učbenik, ki ga vseskozi pomagamo pisati tudi sami, zase in za druge.