Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom, št. 45010-3/2009-5 z dne 13. 8. 2009, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ navedel, da je organ po prejemu pritožbe ugotovil, da je bil izvedeni postopek pred izdajo izpodbijane odločbe nepopoln ter da je prosilec v pritožbi navedel taka dejstva in take dokaze, zaradi katerih bi utegnila biti odločitev o zadevi drugačna, je skladno s prvim in drugim odstavkom 243. člena ZUP dopolnil postopek. Po prejemu pritožbe je namreč organ ugotovil, da se prosilčeve navedbe o namenu uporabe podatkov, ki jih je navedel v vlogi oziroma obrazcu za naročilo digitalnih podatkov, ne ujemajo z navedbami o namenu uporabe, kot izhajajo iz pritožbenih navedb in pooblastila, ki ga je prosilec priložil pritožbi. Na pooblastilu, ki ga je prosilec priložil pritožbi, je navedeno, da gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. pooblašča prosilca za pridobitev grafičnih podatkov zemljiškega katastra za potrebe projektne dokumentacije PGD in DPN, za območje daljnovodov DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje - RTP Trebnje z dovoznimi potmi, DV 2 x 110 kV Kočevje - Črnomelj in DV 2 x 110 kV Hudo - Kočevje. V vlogi (obrazcu za naročilo digitalnih podatkov) pa je prosilec navedel, da bodo podatki uporabljeni za izvajanje javnih nalog po javnem pooblastilu in sicer za DLN (DLN 110 kV Grosuplje - Trebnje) ter za izvajanje geodetskih storitev. V nadaljevanju dopisa je organ pojasnil, da če so informacije javnega značaja uporabljene za izvajanje javnih nalog, takšna uporaba skladno s tretjim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ne šteje za ponovno uporabo informacij. Zato v primeru uporabe informacij za izvajanje javnih nalog organ nima pravne podlage, da zaračuna ceno za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene. V konkretnem primeru glede na navedeno organ ne bi zaračunal cene ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene, če bi bili podatki, ki jih je prosilec zahteval, uporabljeni za izvajanje javnih nalog. Iz navedb v vlogi in pritožbi je bilo torej mogoče sklepati, da bodo podatki uporabljeni za izvajanje javnih nalog, ni pa bilo mogoče tega nedvoumno ugotoviti. Poleg tega je prosilec v pritožbi navedel, da ga je za pridobitev zahtevanih podatkov pooblastila gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d.. Zato je organ skladno s 243. členom ZUP dopolnil postopek in sicer tako, da je prosilca pozval, da dopolni vlogo oziroma pritožbo tako, da določno (ne zgolj z uporabo kratic) navede, za kakšen namen (za izvajanje katerih javnih nalog) bodo pridobljeni geodetski podatki uporabljeni. Organ je prosilcu glede na njegove navedbe, da ga je za pridobitev geodetskih podatkov pooblastila gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., v pozivu k dopolnitvi vloge oziroma pritožbe pojasnil, da je treba vlogo oziroma pritožbo dopolniti tako, da določno navede, za izvajanje katerih javnih nalog, ki jih izvaja gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., bodo podatki, ki jih je zahteval, uporabljeni ter ji priložiti ustrezno pooblastilo gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d.. V pozivu k dopolnitvi je organ prosilcu še pojasnil, da mora pooblastilo podpisati zakoniti zastopnik gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d.. Zaradi navedb prosilca glede upravičenosti do oprostitve plačila takse je organ v pozivu k dopolnitvi vloge oziroma pritožbe prosilcu pojasnil, da se digitalni geodetski podatki izdajajo na podlagi ZDIJZ. Določila ZDIJZ so torej pravna podlaga za zaračunavanje ali oprostitev plačila cene za ponovno uporabo podatkov (informacij javnega značaja). Prosilčevo sklicevanje na 11. člen ZST-1 in 23. člen ZUT je zato neutemeljeno. Na podlagi ZST-1 se namreč plačujejo sodne takse v postopkih pred sodišči. V konkretnem primeru pa poteka postopek pri organu in ne pred sodiščem. V zvezi s sklicevanjem na 23. člen ZUT je organ prosilcu pojasnil, da ZUT ureja plačevanje upravnih taks za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Že v 30. točki 28. člena ZUT je določeno, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo. Skladno z navedenim določilom organ prosilcu ni zaračunal nobene upravne takse (na primer za vlogo - naročilo za digitalne podatke po tarifni št. 1 ZUT ali na primer za odločbo po tarifni št. 3 ZUT). Organ je prosilcu na podlagi določil ZDIJZ zaračunal ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene, ki ni v nikakršni povezavi s plačilom upravne takse. Cena za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene je bila skladno z določili ZDIJZ določena na podlagi cenika geodetske uprave št. 35391-3/2008-1 z dne 9. 4. 2008. V nadaljevanju dopisa je organ povzel vsebino dopolnitve pritožbe, ki jo je posredoval prosilec. Organ tudi po prejemu dopolnjene vloge oziroma pritožbe meni, da je pritožba neutemeljena ter da je ravnal zakonito, ko je izdal odločbo, št. 35392-2/2009-192 z dne 26.05.2009, s katero je prosilcu zaračunal ceno ponovne uporabe geodetskih podatkov, za pridobitne namene. Organ meni, da v konkretnem primeru ne gre za uporabo informacij za izvajanje javnih nalog, zaradi česar uporaba zahtevanih geodetskih digitalnih podatkov ne bi štela za ponovno uporabo informacij in tako organ ne bi imel pravne podlage, da bi prosilcu zaračunal ceno ponovne uporabe geodetskih podatkov v pridobitne namene. Prosilec namreč tudi v dopolnitvi pritožbe še vedno ni konkretno in določno navedel, za izvajanje katerih javnih nalog bodo podatki uporabljeni. Prosilec le pavšalno navaja in trdi, da bodo podatki uporabljeni za državni prostorski načrt, ne pove pa konkretno, za kateri državni prostorski načrt bodo ti podatki uporabljeni (na primer naziv državnega prostorskega načrta, številka morebitnega Uradnega lista RS, v katerem je bil državni prostorski načrt objavljen). Ker prosilec zatrjuje, da ga je za pridobitev geodetskih podatkov pooblastila gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., bi po mnenju organa prosilec moral navesti, za katere javne naloge, ki jih izvaja gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., bodo geodetski podatki uporabljeni, česar pa prosilec tudi v dopolnjeni pritožbi ni storil. Organ ob tem še poudarja, da je gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. pravna oseba, ki opravlja in prodaja storitve na trgu in praviloma ne opravlja javnih nalog v smislu tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ. Če pa gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. opravlja javne naloge v smislu tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, ima za izvajanje javnih nalog pooblastilo bodisi v predpisih bodisi v pooblastilnem razmerju. Prosilec bi zato moral navesti pravno podlago, iz katere bi bilo razvidno, da gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. izvaja javne naloge v smislu tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, česar pa ni storil. Organ je ob tem pojasnil tudi, da je prosilca v pozivu k dopolnitvi vloge oziroma pritožbe opozoril, da mora pooblastilo lastnoročno podpisati zakoniti zastopnik gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d.. Iz pooblastila, ki ga je prosilec priložil dopolnjeni pritožbi, je razvidno, da pooblastila ni podpisala oseba, ki je navedena na pooblastilu. Poleg imena in priimka osebe, ki je navedena kot podpisnik pooblastila, je lastnoročno napisana beseda »za«, ki ji sledi podpis.