V podobnem laboratoriju so raziskovalci razvili digitalni model bodoče podzemeljske železnice na Dunaju. Prej so za tovrstne raziskave uporabljali resnični vlak, ki bi ga prekrili s stiroporom in potem peljali skozi ovinke z vse večjo hitrostjo, vse dokler se ne bi stiropor začel dotikati podzemeljskih platform. V novem modelu podobne poskuse izvajajo s pomočjo močnega računalnika, projektorja, zakrivljenega zidu s platnom, posebnih naočnikov in seveda samega 3-D projekta. Navidezno drvenje vlaka skozi predore je mogoče spremljati iz različnih položajev in seveda iz samega vlaka. Simulacije odkrivajo, v katerih točkah se deli vlaka pri vse večjih hitrostih dotikajo predora v ovinkih. V nadaljnjem razvoju projekta bodo raziskovalci dodali še akustiko, tok zraka in toplote ter morda tudi druge komponente podobne resničnim. S tem bo mogoče načrtovati, na primer, oblikovanje predora v cilju zmanjšanja pritiska zračnih valov, ki ji povzroča vlak. Digitalno modeliranje omogoča tudi upodabljanje in preučevanje povsem malih komponent kot je, na primer, mali motor za dvigovanje stekla v avtomobilu. Pri njegovem preučevanju so odkrili, da ga lahko brez posledic zamenjajo s cenejšim.