Največja razlika med tipali vrste CMOS in CCD je v načinu prenašanja elektronov iz tipala in večji možnosti integracije dodatnih funkcij obdelave v čipih CMOS (od pretvarjanja v digitalno podobo, obdelave barv, odpravljanja šuma, dodatnega ostrenja in tako dalje). Prav zato lahko s tipali CMOS izdelamo bistveno cenejše digitalne fotoaparate, ki so lahko tudi manjši in energijsko manj zahtevni, vendar je njihova slabost v tem, da so praviloma manj občutljivi za svetlobo (ker imajo manjše površine, ki so izpostavljene fotonom), zato pa so veliko bolj občutljivi za šum. Po kakovosti zajemanja slik je torej v prednosti tehnologija CCD, ki pa za delovanje potrebuje veliko več energije, poleg tega pa še veliko dodatne elektronike, kar poveča tako strošek kot tudi velikost. Sicer se z manjšanjem tranzistorskih vezi (kar pomeni večanje površine za zajem svetlobe) uspešno izboljšuje tudi tehnologija CMOS lep zgled za to so predvsem Canonovi zrcalno-refleksni modeli, ki temeljijo prav na tej tehnologiji.