Pošasti iz pekla ali zombakeljni, to je bilo nekaj časa vprašanje pri filmu Doom. Videti je, da oboje.režiser Andrzej Bartkowiak ni ultimativnega zaupanja vreden, saj Cradle 2 the Grave in Romeo Must Die nista bila baš akcijadna dragulja. No, Doom ne bo imel Jeta Lija, ki bi ga Andrzej brez potrebe obešal na špage (hej, Jet zna leteti brez njih!), in tudi dosti pretepanja ne bo vseboval. Le besen ratatatata. Namen je storiti akcijsko grozljivko, ki bo ponosna na oznako 18, litre špricajoče krvi, venomer frčeči vroči svinec in pošastke na vsakem koraku. Ki ne bodo zgolj digitalni efekti, temveč bodo velikokrat čisto pravi, dobro zamaskirani igralci (ali, če bo igral Steve Buscemi, nezamaskirani). Izgovor je menda znan: ko ponesrečeni eksperiment ofna portal v drugo dimenzijo, skoznjo uletijo monstrumi in začne se ples krute smrti z oddelkom marincev, ki ga pokličejo na pomoč. Veseli me, da so sprva nameravani povod za kastastrofo, pobezljan virus, stornirali ali v zombijastični smeri združili z izvirnim Doomovim scenarijem. Nasmeh na zobavo čeljust mi kliče tudi dejstvo, da se Bartkowiak dosti igra s prvoosebnimi kadri, ki so videti nenavadno vzdušni in slični špilu. Pri takem filmu je pač najpomembneje, kako je posnet in kakšen tempo dogajanje ustvari, tako da je levji delež uspeha odvisen prav od snemalnih ter montažerskih točk EXP. Skala, ki je z vlogo afročupnega geja v Be Cool dokazal, da zna igrati, pravi: "To je moj prvi film z oznako 18 in kul je, ker monstrumi niso le računalniško ustvarjeni. Dizajniral jih je Stan Winston, tip, ki je naredil predatorjevo obleko. Najbolj pomembno pa je, da se v filmu spremenim v največjega mamojebca na planetu." Kamenček, veš, glede na to, da gre za Mars, to ne bi smelo biti pretežko ... Američani bodo filem videli 21. oktobra, mi 1. decembra.