Nemčija je največji medijski trg v Evropi. Podobno kot francoski je tudi nemški trg koncentriran z visoko stopnjo navzkrižnih lastništev in sodelovanja med večjimi medijskimi skupinami. Politično opredeljevanje je značilno za medijske skupine Kirch, Springer, Bauer in Burda, ki podpirajo stranko Krščansko demokratska unija (CDU). Bertelsmann podpira Socialdemokratsko stranko (SPD). Javne radiodifuzne medije večinoma nadzoruje SPD. Tri največje evropske medijske hiše so nemške: Bertelsmann, Bauer in Springer. Omenjene tri obvladujejo trg dnevnih časopisov (Springer) in revij (Bertelsmann in Bauer). Skupina Axel Springer ima 23,7-odstotni delež trga dnevnih časopisov, skupina Westdeutsche Allgemeine Zeitung (WAZ) 5,9-odstotni, Verlagsgruppe Stuttgarter Zeitung petodstotni in Gruener + Jahr (Bertelsmann) 3,4-odstotni delež trga. Vse glavne nemške medijske skupine imajo naložbe v radiodifuznih medijih, interese pa imajo tudi v tujini. Založniške skupine Bertelsmann, Axel Springer, Bauer, Holtzbrink in WAZ imajo interese za naložbe v radio in televizijo tako doma kot v tujini (posebno na novih trgih srednje in vzhodne Evrope). Manjši založnik Burda ima delež v RTL Plus (Bertelsmann), Springerju in v Antenne Bayern. Bertelsmann je daleč največja družba s prihodki v višini 18,9 milijarde evrov v lanskem letu. Družba se uvršča med deset največjih svetovnih multimedijskih podjetij. Nemčija ima šest javnih televizijskih kanalov in šest zasebnih. Naročnina za satelitsko televizijo je v Nemčiji nizka zaradi visoke penetracije kabelskih operaterjev, saj ima največ kabelskih operaterjev. Na trgu je v lastništvih prevladovalo državno podjetje Deutsche Telekom, vse dokler ni zaradi zahtev evropske komisije prodalo svojih kabelskih mrež. Devet regionalnih mrež je leta 2002 kupila ameriška skupina Liberty. Po gledanosti so vodilni komercialni televizijski kanali RTL, Sat1 in Pro7. Večino komercialnih kanalov nadzoruje skupina Kirch ali Bertelsmann. Po nemški zakonodaji so samo javna podjetja dolžna razkriti svoje bilance, zato je preglednost poslovanja v zasebni skupini Kirch slaba. Javni kanali ARD-1 in ZDF sta kot prvi nemški televiziji leta 1995 začeli oddajati digitalno. Prenos preko satelita sta začeli leta 1997. RTL, Sat1, Pro7 in Vox in večina komercialnih televizij zdaj oddaja digitalno. Julija 1996 je Kirch uvedel digitalni satelitski servis DF1. Konec 1996 je kljub višjim ocenam DF1 dobila le 30.000 naročnikov, napovedano je bilo, da bo imela družba izgubo vsaj do leta 2004. Februarja 1997 je plačljivi kanal Premiere (takrat v lasti Bertelsmanna, Canala Plus in Kircha) uvedel digitalne dekoderje in nov program, Premiere Digital s štirimi »pay-per-view« programi. To je bila zasnova za joint-venture med Premiere in DF1 s sodelovanjem Deutsche Telekoma (digitalni servis). Joint-venture je - kljub podpori nemške krščansko-demokratske vlade - preprečila evropska komisija. Premiere je pozneje prevzel Kirch in ustanovil Premiere World. Skupina Kirch je v last družine Kirch. Do leta 1999 je bila v stoodstotni lasti Lea Kircha in njegovega sina Thomasa, potem pa so deleže v njej kupili drugi partnerji (Berlusconi, Murdoch in princ Al Waleed). Skupina se je leta 1999 preoblikovala v KirchMedia in KirchPayTV. KirchMedia ima v lasti nacionalne kanale Kabel 1, Deutsches Sportfernsehen (DSF) in N24. V lasti ima tudi 52,52 odstotka ProSiebensat1 (ta ima v lasti kanale Sat1 in ProSieben). ProSiebenSat1 je leta 2000 začela kotirati na borzi. Premiere World (digitalni satelitski servis KirchPayTV) je doživel finančno izgubo, KirchPayTV pa je avgusta lani postala insolventna. Kirch dolguje bankam za 1,4 milijarde evrov posojil in 500 milijonov evrov ameriškim distributerjem vsebin Paramount, Warner Bros in Disney. Kirchev največji posojilodajalec je državna banka Bavaria, Bayern LB, ki jo vodi Edmund Stoiber, bavarski minister in vodja stranke Krščansko socialna unija (CSU). Po nekaterih ocenah je Bavarska tvegala izgubo 2,3 milijarde evrov zaradi finančnega kolapsa skupine Kirch. Bertelsmannov glavni posel ni televizija, temveč založništvo. Ustanovljen je bil leta 1835 kot tiskarna verskih knjig, od leta 1901 naprej je bil aktiven tudi na ameriškem knjižnem trgu. Danes je delniška družba Bertelsmann v lasti: 57 odstotkov fundacija Bertelsmann, 17,3 odstotka družina Mohn (ustanovitelj fundacije) in 25,1 odstotka Groupe Bruxelles Lambert (GBL). GBL je prevzela delnice leta 2001, v zameno pa Bertelsmannu prepustila svoje delnice v skupini RTL. Maja 2001 je EU odobrila pridobitev delnic. Od takrat naprej Bertelsmann kotira tudi na borzi. V radiodifuziji ima Bertelsmann 67-odstotni delež v skupini RTL. RTL vključuje luksemburško televizijsko skupino Compagnie Luxembourgeoise de Teledifussion (CLT) in del televizije angleške skupine Pearson. CLT ima v lasti 24 televizijskih kanalov in 18 radijskih postaj v desetih evropskih državah. Je tudi največji distributer televizijskih vsebin zunaj ZDA, aktiven v 35 državah. Bertelsmann prek RTL nadzira nemške radijske in televizijske kanale RTL, RTL2 (34,5 odstotka), Super RTL (50 odstotkov z Disneyjem), Vox in RTL Radio. V založništvu ima v lasti Gruener Jahr Verlag, imel pa je tudi 86,5-odstotni delež v Springer Verlag (založniška skupina, ki ni povezana s skupino Axel Springer), prodala ga je letos. Prek Gruener Jahr ima v lasti tudi številne dnevne časopise v Nemčiji in srednji Evropi.