Pred kratkim sem napravil test, v katerem sem v internet priklopil osebni računalnik z nameščenim operacijskim sistemom Windows XP in varnostnim paketom SP2, brez nameščenega dodatnega varnostnega programja. Nato sem se s takšnim računalnikom odpravil na spletni potep, pri čemer sem uporabljal brskalnik Internet Explorer. Obiskal sem tako spletne stavnice kot tudi spletne strani, namenjene otrokom, in pri tem ugotovil, da so otroške spletne strani največji generator neželene programske opreme. V pičli uri sem namreč nabral več kot 200 primerkov neželenih reklamnih programov (adware) in vohunske programske opreme (spyware). Zdaj lahko vsaj deloma razumem povprečnega uporabnika, ki je vsak mesec dobesedno prisiljen na novo nameščati operacijski sistem. Takšen uporabnik se seveda ne spomni, da bi zaradi okužbe zamenjal tudi digitalni certifikat spletne banke in vsaj tista občutljivejša gesla.